Preizkusili ste že vse spletne vadbe, spekli kruh z drožmi, pospravili omare, pogledali vse sezone svoje najljubše serije, prepleskali ograjo in posadili solato. Vsakodnevno poskrbite za dovolj spanca, dovolj tekočine, dovolj gibanja, dovolj virtualnih stikov. Upoštevate varnostne ukrepe #ostanidoma in razmišljate pozitivno. A kljub temu občasno občutite anksioznost, tesnobo, jezo, žalost … Zakaj?
Skriti stres negotovosti
Različni dobronamerni nasveti, kako čim bolje izkoristiti svoj čas v obdobju koronavirusa in poskrbeti za dobro psihofizično počutje, so v tem času vsekakor uporabni. Če jih upoštevate, si lahko olajšate marsikatero tegobo in v svoje življenje vnesete nekaj koristnih navad.
Vseeno pa se je dobro spomniti, da se, četudi nasvetom sledite do pike natančno, ne morete izogniti neprijetnim občutkom, ki jih povzroča stres zaradi trenutnih razmer.
Vprašanji, kdaj bo izrednih razmer konec in kakšno bo naše življenje, ko jih bo konec, sta namreč še vedno brez konkretnih odgovorov. Vse to pa ustvarja negotovost, ki se uvršča med ključne dejavnike stresa.
Soočanje z neprijetnimi občutki zaradi nove realnosti
Kot poroča The Guardian, strokovnjaki za duševno zdravje v različnih evropskih državah poudarjajo, da je trenutni način življenja izziv za naše duševno zdravje.
Z vidika praktičnih nasvetov evropski psihologi v glavnem poudarjajo pomen ohranjanja stikov in vzdrževanja aktivnega življenja.
Francoski psihologi poudarjajo pomen spoznanja, da ne gre za posamezno in osamljeno trpljenje, ampak da je bolečina kolektivna. V Italiji poudarjajo, da je treba vzdrževati stike z drugimi na vse mogoče načine in v največji možni meri. Nemcem, ki trpijo zaradi anksioznosti ali panike, je namenjena spletna stran s prilagojenimi novicami angstfrei.news, ki dvakrat na dan objavi kratek pregled novic brez grozljivih zgodb, ki bi vzbujale tesnobo.
Zanimiv vidik pa ponuja španski klinični psiholog Albert Soler, ki opozarja pred nevarnostmi lažnega optimizma in pravi: »Kadar se posameznik znajde v neprijetnih razmerah, je lahko pritisk, da naj kljub temu ostane pozitiven, škodljiv.« In dodaja: »Pozitivizem Instagrama je v najboljših časih nevaren – zdaj pa je še slabši.«
Čustveni perfekcionizem in zanikanje neprijetnih občutkov
Med najbolj nevarnimi odzivi v trenutnih razmerah (in nasploh v življenju) je zanikanje neprijetnih občutkov oziroma težnja po tem, da smo vedno »ok«, »pozitivni« in »močni«. Da si ne dovolimo občutiti slabe volje, zmedenosti ali, bog ne daj, žalosti, strahu, nemoči …
Čustveni perfekcionizem – ali ideja, da bi morali vedno biti v pozitivnih čustvenih stanjih – lahko povzroči resne težave – in poslabša sposobnost soočanja z neprijetnimi čustvi.
Občutek sreče je prepogosto poudarjen kot edini cilj in edino sprejemljivo čustvo, vsi ostali neprijetni občutki pa so označeni kot znamenja šibkosti, neuspeha, poraza …
Socialna omrežja prekipevajo od nasmejanih obrazov, sreče in zadovoljstva in razni guruji za srečo obljubljajo življenje brez trpljenja v samo šestih korakih. Kar pa se v tej poplavi pozitivizma izgubi, je občutek za realnost – za človeškost.
Ko se pojavijo neprijetni občutki
Doživljanju neprijetnih čustev se ne morete izogniti. Če jih zanikate ali jih poskušate ignorirati in odvrniti od sebe, povzročate, da neprijetna čustva postanejo še močnejša.
Kot kažejo raziskave, izogibanje neprijetnim čustvom dolgoročno povzroča več bolečine kot soočanje z njimi in njihovo sprejemanje.
Podobno v svojem videu o sprejemanju neprijetnih čustev objasni tudi klinična psihologinja Aleksandra P. Meško, ki pravi, da je sprejemanje neprijetnih čustev koristno, medtem ko borba z njimi vodi v nepotrebno trpljenje.
Raziskava, ki so jo naredili na Univerzi v Melbournu, prav tako razkriva, da se, če si pretirano prizadevamo biti zadovoljni in veseli, lahko negativna občutja samo še povečujejo. Dr. Brock Bastian, psiholog, ki je vodil raziskavo, pravi, da rezultati kažejo, da je stopnja depresije višja v državah, ki postavljajo srečo na prvo mesto. »Namesto da bi zadovoljstvo in pozitivno razpoloženje obravnavali kot stranski produkt zdravega življenjskega sloga, to postaja cilj sam po sebi.«
Kako ravnati z neprijetnimi občutki
Ena izmed ključnih strategij za soočanje z neprijetnimi občutki je sočutje do sebe. Tukaj ne gre za ezoterični koncept, temveč za metodo, ki je predmet mnogih psiholoških raziskav. O njej obsežno govori tudi dr. Susan David, psihologinja in avtorica s Harvard Medical School, ki o sočutju do samega sebe pravi: »Ljudje pogosto mislijo, da biti sočuten do samega sebe pomeni biti len, šibak ali pa preprosto preveč popustljiv do sebe. A v resnici raziskave kažejo ravno nasprotno. Ko ljudje v sebi ustvarijo sočuten in varen prostor, postanejo bolj pogumni, drzni, psihološko odpornejši in bolj motivirani. Pravzaprav postanejo bolj pošteni do sebe in se lahko učinkoviteje soočajo z izzivi življenja.«
Prvi vidik sočutja do sebe pomeni preprosto zaznati neprijetne občutke, kaj občutimo in kaj si ob tem govorimo, s kakšnimi besedami se »napadamo«. Drugi korak pa je sprememba notranjega dialoga v bolj prijazno in podporno obliko. Kot bi želeli potolažiti otroka ali bodriti najboljšega prijatelja.
Ko začutite tisti del sebe, ki »ni v redu«, si preprosto dovolite občutiti neprijetne občutke. Samo opazujte, kaj se v vas dogaja, kakšne misli in čustva se pojavijo.
Občutim jezo, ker bi se rad srečal s prijatelji.
Občutim naveličanost, sit sem tega, da sem samo doma.
Občutim jezo, ker nimam časa in prostora samo zase.
Počutim se osamljenega.
Počutim se nemočnega.
Počutim se praznega.
Ko prepoznate in začutite svoja občutja, jih sprejmite, četudi niso po vašem okusu. Namenite jim svojo pozornost in sočutje.
Imejte v mislih, da niste čudni, šibki, slabi, neuspešni … če imate neprijetne občutke. Ni vam spodletelo. Ste samo ljudje, ki se normalno odzivajo na nenormalne okoliščine.
Kaj pa, ko je neprijetnih občutkov preveč?
Če pa začutite, da je neprijetnih občutkov preveč oziroma da naraščajo in vas ovirajo pri vsakdanjem življenju, bodite sočutni do sebe tako, da poiščete pomoč. Pri večini psihoterapevtov je v mogoča tudi terapija na daljavo prek spletnih platform, prav tako pa so vzpostavljeni mnogi klicni centri za pomoč v duševni stiski.
Poiskati pomoč nikakor ni znamenje šibkosti ali osebni poraz, ampak zrelo in odgovorno dejanje.
Nova normalnost ni normalna
Človek je sestavljeno procesno bitje, ki se nenehno odziva na zunanje in notranje dražljaje, in tako kot vreme ni vedno sončno, tako mi ne moremo od sebe pričakovati in zahtevati, da bomo vedno in v vseh okoliščinah »shiny happy people«. Ker smo samo ljudje, in ne stroji, na katerih lahko s premikom gumba nastaviš, da se v nedogled ponavlja in vzdržuje mehanizem »perpetuum happiness«.
Morda pa je le prišel čas, da si priznamo, da nova realnost pač ni normalna. Da je težko. Da smo siti omejitev. Da smo naveličani čakanja. Naveličani sami sebe, partnerja otrok, svoje občine … In morda je prišel tudi čas, ko si to dovolimo čutiti in sprejeti. Sprejeti svoje neprijetne občutke in sprejeti negotovost vsakdana.
Priznati svojo ranljivost nikakor ni šibkost. Ravno obratno!
»Čutiti pomeni biti ranljiv. In ranljivost je prav tisti občutek, iz katerega se rodijo ljubezen, pripadnost, radost, pogum, empatija, odgovornost in pristnost. Ranljivost ni ne dobra ali slaba. Je le mehka sredica vseh čustev in občutkov. Ranljivost je v resnici edina prava pot,« piše dr. Brene Brown v svoji knjigi Neizmeren pogum.
Tudi to bo minilo
Celotno človeštvo se sedaj sooča s situacijo, ko življenje stoji na mestu. Človek je obstal in čaka v nevednosti. Zato bodimo prizanesljivi in sočutni do sebe. Sprejmimo tudi to, da pridejo dnevi, ko imamo vsega poln kufer, ko nam pozitivizem gre skozi nos in ušesa in ko se nam preprosto ne da več.
Če takrat ne zaznate ravno svetniškega sija, ki bi sijal izza vaše glave, si dovolite tudi vi, brez slabe vesti, imeti pač »deževen« dan, ne da bi takoj poskušali zatreti neprijetna čustva, ki se pojavijo. Občutite in sprejmite jih. Namenite jim nekaj svojega časa in pozornosti. In ob tem ne pozabite: tudi to bo minilo.
Viri:
Lockdown living: how Europeans are avoiding going stir crazy
angstfrei.news
VIDEO: Česa se bojimo? / Persona – Center za psihološko svetovanje
How to Manage Your Emotions Without Fighting Them
How to be kinder to yourself
Research Reveals How To Deal With Negative Emotions
Brene Brown: Moč ranljivosti